Od Sabotina Parka Miru do Svete Gore

V letih 2014 – 2018 obeležujemo stoletnico 1. svetovne vojne, prve vseobsegajoče vojne. Pred stoletjem se je na slovenskem območju, ki povezuje Goriško, Posočje in Kras, odvilo najsrditejše bojevanje človeka v visokogorju. V romanu Zbogom orožje je Soško fronto opisal tudi sloviti pisatelj Ernest Hemingway. Vojna preteklost je del bogate zgodovine in dediščine na Goriškem. Razburljivim zgodbam prisluhnite v vaseh in gozdovih, na pobočjih in vrhovih hribov, ki ponujajo veličastne razglede od Alp do Mediteranskega morja. Vojna je nekoč narode delila, danes pa jih povezuje. Spoznajte prijazne domačine in zasebne zbiratelje predmetov iz časa 1. svetovne vojne, ki so velik del življenja posvetili raziskovanju in ohranjanju spomina na svoje dede.

Program: Sabotin Park Miru - Solkanski most - Vojni muzej Solkan 1915 - 1917 - Sveta Gora - Nova Gorica - Samostan Kostanjevica

Prve jutranje sončne žarke ujamemo s pohodom na Sabotin, zadnji alpski in prvi sredozemski hrib. Tam prisluhnemo razburljivim zgodbam. Ste vedeli, da so se ženske med 1. svetovno vojno bojem upirale tako, da so granate namesto z razstrelivom napolnile kar z oblekami? Sabotin Park Miru povezuje 22 narodov, ki so se v času Soške fronte borili na pobočjih Sabotina. Ogledamo si muzejsko zbirko iz časa 1. svetovne vojne (Soške fronte) in se sprehodimo po grebenu. Če imamo srečo, pozdravimo beloglavega jastreba. Spustimo se do smaragdno zelene reke Soče in stoletnega železniškega Solkanskega mostu. Znameniti most ima najdaljši kamniti lok na svetu, pod njim so že leteli z akrobatskim letalom in ga prosto preplezali. V bližini mostu se vidi avstroogrsko vojno pokopališče. Spomin na 100. obletnico 1. svetovne vojne počastimo z obiskom Vojnega muzeja Solkan 1915 – 1917. Zasebna muzejska zbirka obsega več kot 3000 predmetov. Nastala je z namenom ohranjanja vojne zapuščine na slovenskih tleh. Prav zasebni zbiratelji so bili prvi, ki so vojno dediščino začeli raziskovati in urejati. Mnogi spomine na Soško fronto živijo vse od mladosti, ko so ob svoji hiši med igro odkrili prvo kaverno in slišali prvo zgodbo o dedu, ki se je boril na fronti.

Po kosilu v eni izmed goriških restavracij se vzpnemo na Sveto Goro, ki je pomembno versko središče z bogato romarsko tradicijo. Že od 16. stoletja so k Marijini baziliki romali Slovenci, Italijani, Furlani, Avstrijci in Hrvati. Do vrha nas vodi pot med jarki in kavernami iz 1. svetovne vojne (Soške fronte). S Svete Gore je veličasten razgled na Julijske Alpe, kraško pokrajino in Trnovski gozd. Ob jasnem vremenu se vidi vse do morja. Nadaljujemo do Nove Gorice, do znamenitega Trga Evrope, kjer se združita obe Gorici, slovenska in italijanska. Trg krasi talni mozaik, ki simbolizira Sabotin Park Miru - Solkanski most - Vojni muzej Solkan 1915 - 1917 - Sveta Gora - Nova Gorica - Samostan Kostanjevica čezmejno sodelovanje in so ga slovesno odprli ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. S pogledom proti severu prepoznamo točen čas na sončni uri, narejeni iz pogonskega kolesa parne lokomotive.

V neposredni bližini mesta na hribu stoji Samostan Kostanjevica, ki ponuja razgled na Novo Gorico in Gorico z okolico. Za ta zgodovinski in kulturni spomenik že vrsto let skrbijo frančiškanski menihi. Samostan je najbolj znan po grobnici zadnjega kralja in potomcev francoske kraljeve rodbine Burbonov, ki so se zatekli na Goriško. Zelo bogata je samostanska knjižnica z zbirko okoli 10.000 knjig, med katerimi je tudi prva slovenska slovnica Adama Bohoriča in 30 inkunabul. Sprehodimo se ob južnem samostanskem obzidju. Krasi ga ena najpopolnejših in največjih zbirk vrtnic burbonk na svetu, ki zacvetijo spomladi. To je druga največja zbirka v Evropi, takoj za tisto v Parizu, a z veliko bogatejšimi cvetovi in čudovitim vonjem.